Ekskurzija v Križno jamo in obisk turistične kmetije Logar

Na hladno sobotno jutro, 10 marca 2018, smo se Drobnovratniki odpravili na izlet v naš »naravni habitat« - jamo! Tokrat smo obiskali Križno jamo pod Križno goro med Cerkniškim jezerom in Loško dolino. Opremljeni z gumijastimi škornji, ročnimi svetilkami in obilo energije smo se podali na raziskovanje kraškega podzemlja. Skozi edino naravno ohranjeno turistično jamo v Sloveniji nas je vodil Matej Kržič, ki nam je pokazal mnogo lepot te jame in nam povedal marsikatero zanimivost.

Ogledali smo si različne oblike kapnikov – stalaktite, stalagmite, ponvice ter izvedeli podrobnosti o njihovem nastajanju, blizu vhoda pa smo si ogledali prave jamske bisere. Imeli smo veliko srečo, da smo ob poti opazili jamske kobilice, stonoge, pajke, veliko je bilo tudi spečih netopirjev. V tej jami prebiva kar 45 različnih vrst pravih jamskih živali. Križno jamo krasijo tudi mnoga jezera, globoka tudi do 7m, vseh skupaj jama šteje kar 45. Čez eno izmed teh bistrih jezer v jami smo se imeli tudi možnost zapeljati s čolnom.
Pot nas je zanesla tudi v Medvedji rov s pomembnimi nahajališči kosti jamskih medvedov. Podrobno smo si ogledali smo si lobanjo jamskega medveda, veliko kar 56cm , ki priča o tem, da je tehtal njen lastnik za časa življenja kar okrog 1,5 tone.

Da jama ni predstavljala zavetja le živalim ampak tudi ljudem, pričajo številne arheološke najdbe, ki nakazujejo prisotnost človeka že iz kovinskih dob. Vodnik nam je pokazal rob glinastega lončka, ki ga je skozi tisočletja počasi prekrila siga. Nekatere stene jam so prekrite s številnimi podpisi prvih obiskovalcev.

Po treh urah hoje skozi številne rove Križne jami smo se malce blatni in utrujeni vrnili na površje. Tako smo se zapeljali še na ogled turistične kmetije Logar v Žerovnici, kjer so nam postregli z okusno toplo malico in nam predstavili kmetijo. Ta ima od leta 1998 certifikat EKO kmetije, v sadovnjaku imajo namreč veliko sort hrušk, jabolk, sliv, izdelujejo domačo marmelado, jabolčnik in pečejo domač kruh.

Po kosilu smo še malo poklepetali in ker je bilo med nami kar nekaj novih članov društva smo se tudi predstavili med seboj. Da smo dan res dobro izkoristili, so pričali tudi nasmehi na obrazih, ko smo se odpravili na pot proti domu.

Katarina Lenarčič